Dogodivščina: Stuttgart

V marcu sem na oglasni deski Oddelka za biologijo zagledala plakat za poletno šolo v Stuttgartu na Univerzi v Hohenheimu. Tema poletne šole so bili paraziti, patogeni in njihovi gostitelji, zraven pa je pisalo, da bo govora tako o molekularni biologiji kot tudi o ekologiji. Na hitro sem si prepisala osnovne informacije, ki sem jih potebovala, da sem pridobila več informacij o sami šoli na spletu. Kjer sem odkrila tudi letak, na katerem je pisalo, komu je poletna šola namenjena in kako se prijaviti. Tako sem se prepričala, da je to tista prava stvar in se odločila, da bom tako preživela letošnje počitnice. 

Sledil je sklep, da se prijavim na poletno šolo v Stuttgartu. Izpolnila sem prijavni list, napisala kratko motivacijsko pismo in vse skupaj poslala po elektronski pošti koordinatorjem poletne šole. Čez nekaj dni sem dobila odgovor, da sem sprejeta. Priložili so nadaljnja navodila. Moji počitniški plani o potovanju so bili odhod v Stuttgart, še malo izobraževanja in spoznavanja novih ljudi, novih načinov študija.

Preden sem odšla, sem morala urediti še nekaj stvari; najbolj pomembna stvar je bila čim prej opraviti z vsemi izpiti za tretji letnik in si pridobiti kakšno štipendijo, ki bi mi vsaj delno pokrila stroške obiska poletne šole. Pred samim odhodom smo dobili tudi že navodila z Univerze v Hohenheimu, da se moramo prijaviti v spletno učilnico in si prebrati nekaj gradiv, morali pa smo tudi narediti svoj profil s kratkim življenjepisom.

Maj in junij sta tako minila, kot bi trenil - izpiti, prebiranje gradiv, letanje naokoli s papirji in zbiranje žigov ter podpisov različnih ljudi. Vse je šlo tako hitro, da sem skoraj pozabila na to, kako bom pravzaprav prišla do Stuttgarta v začetku julija. Za najcenejšo možnost se je izkazal vlak. Tako sem kupila karto za vlak in komaj čakala, da odpišem še zadnji izpit in grem na pot.

Na spletni učilnici sem malo spremljala profile soudeležencev poletne šole: nekaj je bilo že doktorkih študentov, kar me je kar malo prestrašilo. Kaj bom jaz tam počela, kako jim bom sledila? Poleg tega sem se ob prebiranju gradiv prepričala, da bomo res na široko pokrili vse interakcije med organizmi. Bila sem v velikem pričakovanju.

Končno je prišel prvi vikend julija, ko sem se v jutranjih urah, z ogromnim nahrbtnikom, odpravila na glavno želežniško postajo v Ljubljani na vlak v smeri proti Munchenu. Po osmih urah vožnje je moj vagon končno prišel do Stuttgarta, kjer me je pričakala študentka iz Hohenheimske univerze in me pospremila do mednarodnih študentskih domov v Stuttgartu. Že na vratih stanovanja sem spoznala enega izmed svojih novih sostanovalcev. Strah pred tem, kako se bom znašla v novem okolju, se je razblinil.

Naslednji dan sem že na vlaku do univerze spoznala še ostale udeležence poletne šole. Študirali so na različnih smereh, vsi seveda naravoslovje. Že prvi dan smo zelo resno začeli s predavanji. Šli smo na ogled univerze, uredili kartice za kosilo. Tam nimajo bonov, imajo pa študentske menze, kjer plačaš kot študent za obrok podobno ceno kot pri nas.

Nadaljnje tri tedne se spoznavala vse mogoče parazite in patogene, tako rastlin kot živali. Ukvarjali smo se s molekularnimi mehanizmi, navdušila sem se nad imunologijo. Spoznavala sem življenjske kroge različnih parazitov. Izvedela sem veliko o evoluciji tovrstnih odnosov. Govorili smo tudi o vedenju živali.

Večji del poletne šole smo preživeli na predavanjih. Večinoma so predstavljala uporabno znanje; tako smo pri parazitih spoznavali najbolj pogoste bolezni, ki jih povzročajo, na primer spalno bolezen, malarijo, ehinokokozo ipd. Seznanili smo se tudi z bakterijskimi in virusnimi obolenji pri ljudeh, imeli predavanje o prionskih boleznih. Pri predavanju o bakterijah, ki se prenašajo s hrano, smo izvedeli nekaj o najbolj pogostih bakterijah v hrani, kako povzročajo bolezni, na kateri hrani jih najdemo in kaj lahko naredimo, da okužbo preprečimo ter kakšni so znaki okužbe. Predstavili so nam tudi dokaj novo področje mikrobiologije, in sicer celično mikrobiologijo.

Pri rastlinah smo se seznanili z nekaterimi virusnimi obolenji, za primer lahko

navedem tobačni mozaični virus. Poleg tega smo pri rastlinah izvedeli veliko o

odpornosti rastlin na razna virusna, bakterijska in glivna obolenja.

Izvedeli smo tudi nekaj bolj uporabnih reči iz agronomskih ved. Kot primer lahko

naveden predavanje o prehrani prašičev, kjer smo govorili o prebiotikih in

probiotikih v prašičereji. Tudi pri parazitoidih smo omenili možnost njihove uporabe pri preprečevanju napadov herbivorov.

Skozi poletno šolo sem ugotovila, da sem si med študijem na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti pridobila zelo dobro široko predznanje iz biologije, manjkal mi je le bolj aplikativen pogled, ki sem ga končno pridobila v Stuttgartu. Poleg predavanj pa smo v Stuttgartu izvedli tudi nekaj praktičnih vaj.

Imeli smo vaje iz patogenosti pri rastlinah, pri živalskem delu vaj smo pod lupami spremljali proces prepoznavanja gostitelja pri parazitoidih. Mene so najbolj navdušile vaje iz imunologije, v molekularno-biološkem laboratoriju. Pri teh smo delali z živalskimi tkivnimi kulturami, pri katerih smo s pomočjo citokininov sprožili JAK/STAT biokemijsko pot v celicah. Na koncu smo to opazovali pod flourescenčnim mikroskopom.

Proti koncu poletne šole nas je čakal še obisk slavnega stuttgartskega živalskega vrta Wilhelma. Po njem nas je vodil veterinar živalskega vrta; naš obisk je trajal kar štiri ure, a vendar smo prišli ven vsi navdušeni, polni novega znanja. Slišali smo, katere bolezni so nevarne za pingvine; kako se je pojavila npr. ptičja gripa; da vnetje dlesni ogroža kenguruje v živalskih vrtovih; kakšni so simptomi različnih bolezni pri živalih, videli smo, kako so videti prostori, kjer oskrbijo živali, sprehodili smo se mimo farm kobilic, ki služijo za prehrano nekaterim živalim v živalskem vrtu itd.

Vseeno se je bilo potrebno v Stuttgartu tudi marsičesa naučiti na novo, saj smo imeli na koncu še zelo dolg zaključni izpit. Poleg tega pa smo pripravili tudi predstavitve različnih tem po skupinah. Z zaključnim izpitom, skupinskim delom in sodelovanjem na spletni učilnici smo si prislužili oceno, šest kreditnih točk in certifikat o obisku poletne šole. Uradni del smo zaključili skupaj s profesorji na poslovilnem pikniku.

Da pa le vse ni bilo tako učeno, naj napišem še nekaj o obštudijskih dogodivščinah. S kolegi in kolegicami iz poletne šole smo se igrali tudi turiste in tako spoznavali Stuttgart in njegovo okolico. Jaz sem obiskala tudi Tūbingen, kjer je Primož Trubar napisal prvi slovenski knjigi; tam je bila tudi prvič odkrita molekula DNA. Odkril jo je Friedrich Miescher. Kolegi so predlagali tudi obisk vsaj enega izmed muzejev avtomobilov v Stuttgartu, odločili smo se za muzej Mercedesa Benza. Seveda smo se tudi zabavali v večernih in nočnih urah, udeleževali smo se predvsem študentskih zabav. Ko sem avgusta prišla nazaj v Ljubljano, sem zgroženo ugotovila, da sem v Stuttgartu za pivo porabila manj kot tukaj. Poleg tega so imeli zelo dober način deljenja kozarcev: plačal si kavcijo za kozarec, ki si jo, če si vrnil kozarec, dobil na koncu nazaj. Saj verjento ta način že poznate iz kakšnih božičnih tržnic v Avstriji ali pa kje drugje.

Kakorkoli, naj povzamem, odločitve, da grem letos poleti za en mesec v Stuttgart še malo študirat, zagotovo ne obžalujem. To je bila super izkušnja, spoznala sem nove ljudi, ugotovila, kako se stvari odvijajo v tujini, kaj tam počnejo. Poleg tega pa je bila ta poletna šola točno primerna za mojo stopnjo študija, saj je nekako povzela vsa tri leta mojega študija biologije. Zahvaljujem se tudi ŠSBFju, ki je prispeval delež denarja za obisk poletne šole.

Komaj čakam na nove dogodivščine, ki me čakajo naslednje poletje.

To je to!

Z