Sledil je sklep, da se prijavim na
poletno šolo v Stuttgartu. Izpolnila sem prijavni list, napisala kratko
motivacijsko pismo in vse skupaj poslala po elektronski pošti koordinatorjem
poletne šole. Čez nekaj dni sem dobila odgovor, da sem sprejeta. Priložili so
nadaljnja navodila. Moji počitniški plani o potovanju so bili odhod v
Stuttgart, še malo izobraževanja in spoznavanja novih ljudi, novih načinov
študija.
Preden sem odšla, sem morala
urediti še nekaj stvari; najbolj pomembna stvar je bila čim prej opraviti z
vsemi izpiti za tretji letnik in si pridobiti kakšno štipendijo, ki bi mi vsaj
delno pokrila stroške obiska poletne šole. Pred samim odhodom smo dobili tudi
že navodila z Univerze v Hohenheimu, da se moramo prijaviti v spletno učilnico
in si prebrati nekaj gradiv, morali pa smo tudi narediti svoj profil s kratkim
življenjepisom.
Maj in junij sta tako minila, kot
bi trenil - izpiti, prebiranje gradiv, letanje naokoli s papirji in zbiranje
žigov ter podpisov različnih ljudi. Vse je šlo tako hitro, da sem skoraj
pozabila na to, kako bom pravzaprav prišla do Stuttgarta v začetku julija. Za
najcenejšo možnost se je izkazal vlak. Tako sem kupila karto za vlak in komaj
čakala, da odpišem še zadnji izpit in grem na pot.
Na spletni učilnici sem malo
spremljala profile soudeležencev poletne šole: nekaj je bilo že doktorkih
študentov, kar me je kar malo prestrašilo. Kaj bom jaz tam počela, kako jim bom
sledila? Poleg tega sem se ob prebiranju gradiv prepričala, da bomo res na
široko pokrili vse interakcije med organizmi. Bila sem v velikem pričakovanju.
Končno je prišel prvi vikend julija,
ko sem se v jutranjih urah, z ogromnim nahrbtnikom, odpravila na glavno
želežniško postajo v Ljubljani na vlak v smeri proti Munchenu. Po osmih urah
vožnje je moj vagon končno prišel do Stuttgarta, kjer me je pričakala študentka
iz Hohenheimske univerze in me pospremila do mednarodnih študentskih domov v Stuttgartu.
Že na vratih stanovanja sem spoznala enega izmed svojih novih sostanovalcev. Strah
pred tem, kako se bom znašla v novem okolju, se je razblinil.
Naslednji dan sem že na vlaku do
univerze spoznala še ostale udeležence poletne šole. Študirali so na različnih
smereh, vsi seveda naravoslovje. Že prvi dan smo zelo resno začeli s
predavanji. Šli smo na ogled univerze, uredili kartice za kosilo. Tam nimajo
bonov, imajo pa študentske menze, kjer plačaš kot študent za obrok podobno ceno
kot pri nas.
Nadaljnje tri tedne se spoznavala
vse mogoče parazite in patogene, tako rastlin kot živali. Ukvarjali smo se s
molekularnimi mehanizmi, navdušila sem se nad imunologijo. Spoznavala sem
življenjske kroge različnih parazitov. Izvedela sem veliko o evoluciji tovrstnih
odnosov. Govorili smo tudi o vedenju živali.
Večji del
poletne šole smo preživeli na predavanjih. Večinoma so predstavljala uporabno
znanje; tako smo pri parazitih spoznavali najbolj pogoste bolezni, ki jih
povzročajo, na primer spalno bolezen, malarijo, ehinokokozo ipd. Seznanili smo
se tudi z bakterijskimi in virusnimi obolenji pri ljudeh, imeli predavanje o
prionskih boleznih. Pri predavanju o bakterijah, ki se prenašajo s hrano, smo
izvedeli nekaj o najbolj pogostih bakterijah v hrani, kako povzročajo bolezni,
na kateri hrani jih najdemo in kaj lahko naredimo, da okužbo preprečimo ter
kakšni so znaki okužbe. Predstavili so nam tudi dokaj novo področje
mikrobiologije, in sicer celično mikrobiologijo.
Pri rastlinah
smo se seznanili z nekaterimi virusnimi obolenji, za primer lahko
navedem tobačni
mozaični virus. Poleg tega smo pri rastlinah izvedeli veliko o
odpornosti
rastlin na razna virusna, bakterijska in glivna obolenja.
Izvedeli smo
tudi nekaj bolj uporabnih reči iz agronomskih ved. Kot primer lahko
naveden
predavanje o prehrani prašičev, kjer smo govorili o prebiotikih in
probiotikih v
prašičereji. Tudi pri parazitoidih smo omenili možnost njihove uporabe pri
preprečevanju napadov herbivorov.
Skozi poletno
šolo sem ugotovila, da sem si med študijem na Oddelku za biologijo na
Biotehniški fakulteti pridobila zelo dobro široko predznanje iz biologije,
manjkal mi je le bolj aplikativen pogled, ki sem ga končno pridobila v
Stuttgartu. Poleg predavanj pa smo v Stuttgartu izvedli tudi nekaj praktičnih
vaj.
Imeli smo vaje
iz patogenosti pri rastlinah, pri živalskem delu vaj smo pod lupami spremljali
proces prepoznavanja gostitelja pri parazitoidih. Mene so najbolj navdušile
vaje iz imunologije, v molekularno-biološkem laboratoriju. Pri teh smo delali z
živalskimi tkivnimi kulturami, pri katerih smo s pomočjo citokininov sprožili
JAK/STAT biokemijsko pot v celicah. Na koncu smo to opazovali pod
flourescenčnim mikroskopom.
Proti koncu
poletne šole nas je čakal še obisk slavnega stuttgartskega živalskega vrta Wilhelma.
Po njem nas je vodil veterinar živalskega vrta; naš obisk je trajal kar štiri
ure, a vendar smo prišli ven vsi navdušeni, polni novega znanja. Slišali smo,
katere bolezni so nevarne za pingvine; kako se je pojavila npr. ptičja gripa;
da vnetje dlesni ogroža kenguruje v živalskih vrtovih; kakšni so simptomi
različnih bolezni pri živalih, videli smo, kako so videti prostori, kjer
oskrbijo živali, sprehodili smo se mimo farm kobilic, ki služijo za prehrano
nekaterim živalim v živalskem vrtu itd.
Vseeno se je
bilo potrebno v Stuttgartu tudi marsičesa naučiti na novo, saj smo imeli na
koncu še zelo dolg zaključni izpit. Poleg tega pa smo pripravili tudi
predstavitve različnih tem po skupinah. Z zaključnim izpitom, skupinskim delom
in sodelovanjem na spletni učilnici smo si prislužili oceno, šest kreditnih
točk in certifikat o obisku poletne šole. Uradni del smo zaključili skupaj s
profesorji na poslovilnem pikniku.
Da pa le vse ni
bilo tako učeno, naj napišem še nekaj o obštudijskih dogodivščinah. S kolegi in
kolegicami iz poletne šole smo se igrali tudi turiste in tako spoznavali
Stuttgart in njegovo okolico. Jaz sem obiskala tudi Tūbingen, kjer je Primož
Trubar napisal prvi slovenski knjigi; tam je bila tudi prvič odkrita molekula DNA.
Odkril jo je Friedrich Miescher. Kolegi so predlagali tudi obisk vsaj enega
izmed muzejev avtomobilov v Stuttgartu, odločili smo se za muzej Mercedesa
Benza. Seveda smo se tudi zabavali v večernih in nočnih urah, udeleževali smo
se predvsem študentskih zabav. Ko sem avgusta prišla nazaj v Ljubljano, sem
zgroženo ugotovila, da sem v Stuttgartu za pivo porabila manj kot tukaj. Poleg
tega so imeli zelo dober način deljenja kozarcev: plačal si kavcijo za kozarec,
ki si jo, če si vrnil kozarec, dobil na koncu nazaj. Saj verjento ta način že
poznate iz kakšnih božičnih tržnic v Avstriji ali pa kje drugje.
Kakorkoli, naj
povzamem, odločitve, da grem letos poleti za en mesec v Stuttgart še malo
študirat, zagotovo ne obžalujem. To je bila super izkušnja, spoznala sem nove
ljudi, ugotovila, kako se stvari odvijajo v tujini, kaj tam počnejo. Poleg tega
pa je bila ta poletna šola točno primerna za mojo stopnjo študija, saj je
nekako povzela vsa tri leta mojega študija biologije. Zahvaljujem se tudi
ŠSBFju, ki je prispeval delež denarja za obisk poletne šole.
Komaj čakam na nove
dogodivščine, ki me čakajo naslednje poletje.
To je to!
Z
Ni komentarjev:
Objavite komentar