Včeraj sem šla v knjižnico spet malo prebrskat v etimološki slovar od kod izvira ta beseda.
možgâni (m. pl.) "cerebrum", tudi možjâni, možljâni, moždâni, moždžâni; v 16. st. možjane (f. pl.) pri Krelju, moshgani (Megiser), v 18. st. muʃhgane (Pohlin), moshgani (Gutsmann). Samo sln. izvedenka k mozeg "medulla". Podobno je tvorjeno lit. smãgenės, smẽgenys "možgani, dlesna", celo "razum" kakor sln.; lot. smadzenes, smadzene "možgani", kar je verjento prvotno *mazgenez (Walde, KL XXXIV 514; Fraenkel, 837). Vendar kažejo sln. refleksi -žgj- in Miklošič, Lex. Pal. 378 primerja csl. adj. moždan, možden. Dalje glej mozeg.Ker se mi je včeraj kot ponavadi v knjižnici zelo mudilo, nisem prebrala do konca zapisa, da bi prišla do besede mozeg. Tako, da moram to danes še narediti. Upam, da mi uspe ta del dodati še danes, drugače bo jutri zagotovo dopisan še izvor besede mozeg. Lahko pogledam, kaj piše o mozgu v SSKJ-ju.
Torej mozeg je neko mehko tkivo, tudi možgani so mehko tkivo. Ravno včeraj sem prebirala o tem kako je možgansko tkivo sestavljeno kot spojina želeja, ki razpade, če želimo iz njih narediti tanke rezine, da bi jih lahko preučevali. Zato do zgodnjega 19. stoletja, ko so odkrili fiksativ formaldehid, ki možgane "utrdi" in tako jih lahko rezarežejo s posebno napravo mikrotomom, niso kaj veliko raziskovali možgan.
Možgani so si prislužili naziv najbolj kompleksne materije v vesolju. Po kompleksnosti naj bi jim na Zemlji sledil imunski sistem.
Kakorkoli, ko so razvili nekatere (verjetno bomo razvili še kakšne nove) metode za raziskovanje možgan. Na primer, ko je nemški neurolog Franz Nissl razvil barvanje po Nisslu, so lahko prvič ločili glia celice in nevrone v možganih. Kar jim je omogočilo raziskovati citoarhitekturo možgan. Začeli so torej raziskovati celično zgradbo možgan. Za Nisslom sta se v drugi polovici 19. stoletja pojavila Camillo Golgi in Santiago Ramon y Cajal. Prvi je iznašel barvanje po Golgiju, ki je pobarvalo celotne nevrone, ne le jeder in Nisslovih telesc (granulirani endoplazmatski retikulum - GER in prosti ribosomi). Tako so odkrili, da je soma oz. telo nevrona le manjši del nevrona, nevron sestavljajo še akson in dendriti in da imamo več različnih tipov nevronov ter da imajo vsi celo vrsto povezav z drugimi nevroni. O zadnjem stavku sta se "prepirala" ravno Cajal in Golgi. Prvi je trdil, da se nevroni povezujejo med seboj in komunicirajo preko nekih kontaktov in niso kontinuirani. Medtem ko je Golgi pri opisovanju nevronov oz. nevronskih mrež uporabil analogijo žil, pri čemer naj bi bili nevriti (aksoni in dendriti) različnih celic poveznai med sabo kot nek kontinuiran retikel ali mreža podobna tistim v krvožilnem sistemu. Kljub nesoglasjem sta oba leta 1906 dobila za vsa odkritja v nevronskem sistemu Nobelvo nagrado. Golgi za izum barvanja in opis različnih tipov nevronov (Golgijeve celice, Tip Golgi I nevron, Tip Golgi II nevron) in Cajal za razvoj nevronske doktrine.
Spet sem zaplavala v bolj temeljne raziskave in se oddaljila od možganov kot nekega večjega organa. Zgleda, da se jaz kar držim tegale:
"The key to all ultimate biological problems must, in the last analysis, be sought in the cell." E. B. WilsonČeprav saj veste, da so mi sistemske teorije tudi zelo blizu. Pa saj celica je en velik kompleksen sistem.
To je to! Torek, 14:04. Kasneje, upam, da še danes, dodam še kaj o mozgu in možganih. Da ne bom pisala samo o mikroskopskem svetu nevronov (če bi pisala o orjaških lignjovih nevronih, pridem saj v milimetrski svet).
___________________
23:23. Bila sem v knjižnici, ampak se nad besedo mozeg nisem navdušila. Zato sem se odločila zbrati nekaj zanimivo-zabavnih dejstev možganih in dodati nekaj povezav, ki jih jaz spremljam.
- Če ste si lani med novoletne zaobljube napisali izgubo kilograma ali dveh, si lahko v decembru izrežete možgane in izgubili boste 1400 g. Naši možgani torej v povprečju tehtajo skoraj 1 kilogram in pol. Neandertačevi so bili težji. Einsteinovi naj bi tehtali 1230 g.
- Število nevronov v možganih človeka je 100 milijard. Ta številka še ni čisto potrjena, trenutno ugotavljajo, da jih je verjetno manj. Sloni jih imajo kar 200 milijard. Zavidanja vredna številka.
- Možgani nimajo receptorjev za bolečino, tako da je ne čutijo. Ko imate glavobole, vas možgan nič ne boli. Je pa res, da so nekatere možganske strukture namenjene občutenju in procesiranju bolečine, na različnih delih telesa.
- Link z dejstvi o možganih.
- Beseda "brain" nima čisto pojasnjenega izvora.
Pred sredo lahko dodam še nekaj zanimivih linkov:
Wired: Frontal Cortex (one of my favorite blogs)
... lahko bi jih še kar nekaj poiskala. Ampak kaj moram pa kdaj tudi izpustiti.
To je to za zadnji torek v novembru v letu 2011!
Z
Nisslovina ali tigroid. Najbolj priljubljena substanca v drugem letniku. Flashback iz histologije. Lp Mateja
OdgovoriIzbriši