Strani

torek, 15. november 2011

TBT: Miš

V zadnjem tednu sem nekajkrat naletela na besedo miš. Med vikendom je sestra gledala nek dokumentarec o zgodovini oblikovanja, kjer so govorili o računalniški miški. Danes sem poslušala predstavitve seminarjev mojih kolegic, ki so navajale miši kot poskusne živali.

Beseda miš izhaja iz grščine mys, ki je v latinščini postala mus in potem v slovenščini počasi so miš, v angleščini je postala mouse.

Kot zanimivost lahko navedem besedo mišica oz. muscle, ki ima enak izvor kot miš. Do tega naj bi prišlo zaradi podobne oblike, ki nastane pri gibanju mišice biceps. To je tista, ta velika, mišica, ki jo Popaj tako rad kaže, ko dobi svojo dozo špinače. Kot zanimivost, zdravstveno stanje popajev gluteus.

Kakorkoli, da se vrnem k mišim. Ko slišim besedo miš, najprej vidim belo laboratorijsko miš. Nato pomislim na računalniško, šele zadnja pride sistematska asociacija Mus musculus ali hišna miš.

Miši se v laboratorijih uporabljajo za zelo različne raziskave, danes sem poslušala tudi o genetsko modificiranih miših oz. o transgenih miših; knock-out in knock-in miših. Raziskovalci, ki so izvedli prvo genetsko modifikacijo miši so prejeli Nobelovo nagrado leta 2007. Z mišmi si delimo 95% genetskega materiala, kar je tudi eden izmed razlogov za množično uporabo miši v farmacevtskih in medicinskih raziskavah. Še zanimiva povezava, kaj je laboratorijska miš. Pa še ena, Mouse Phylogeny Viewer, kjer najdemo vse mišje linije, ki se uporabljalo v raziskavah. Saj se več ne čudim, kaj vse se najde na internetu, tudi miši za raziskavo bi si lahko naročila. Pa vseeno, vse umetnosti se kljub temu da obstajajo že spletne galerije, ne da spravit na internet

Ob omembi umetnosti, sem se spomnila na stripe o Miki Miški, ki sem jih brala kot otrok. Miki Miška, še ena miš, ta skoraj še bolj slavna kot tista laboratorijska. Narisal jo je Walt Disney že leta 1928. Na začetku Miki ni bil tako otročkast in prijazen, tudi ni se tako lepo in zgledno obnašal. A njegova evolucija, o kateri se je v nekem eseju razpisal Stephen Jay Gould, je vodila v vedno večjo juvenilnost oz. mladostnost (otročjost) odraslega osebka. Mimogrede tudi ljudje smo neotenični, skozi evolucijo smo ohranjali vedno več mladostniških lastnosti pri odraslih osebkih. V slovenščini najdete esej o Miki Miški v knjigi Darwinova revolucija.

Da izveste, če imajo v kakšni knjižnici to knjigo, priporočam da uporabite COBISS. Za kar bo treba vzeti v desno roko računalniško miš. Miško, kakor ji večina ljudi reče, so iznašli v Standordovih raziskovalnih inštitutih. Prva je imela dve kolesi, nameščeni pravokotno enega na drugega. Potem je prišla s prvimi Apple Mackintoshi miška Lisa, ki je imela na spodnji strani žogico, se je še spomnite, katera pa je v notranjosti vrtela dve kolesci, pravokotni eno na drugo. Zasledila sem, da je ob prihodu Lise, nek kolumnist John C. Dvorak rekel, da ne vidi dokaza, da bi ljudi zanimala uporaba miške oz. da bi ljudje želeli uporabljati miško. Sedaj se nam to zdi smešno, kajne? Kakorkoli evolucija miške je vodila do optičnih miši, ki so še zmeraj v uporabi. Kaj pa mislite, da nam bo prinesla prihodnost, bomo živeli povezani z računalniki, bo vse okoli nas imelo zaslone na dotik, sploh ne bo več zaslonov ... še veliko vprašanj bi lahko našla? Dokler ne izzumimo, sprogramiramo, sestavimo, zoblikujemo ... kaj novega, nam ostane le spanje in sanje.

To je to!
Z

Ni komentarjev:

Objavite komentar