TBT: Možgani

Kako me okolje določi? Zadnje dni se učim za nevroanatomijo za kolokvij iz kognitivne nevroznanosti in saj ste prebrali, kaj je beseda tedna. Ja, to so možgani.

Včeraj sem šla v knjižnico spet malo prebrskat v etimološki slovar od kod izvira ta beseda.

možgâni (m. pl.) "cerebrum", tudi možjâni, možljâni, moždâni, moždžâni; v 16. st. možjane (f. pl.) pri Krelju, moshgani (Megiser), v 18. st. muʃhgane (Pohlin), moshgani (Gutsmann). Samo sln. izvedenka k mozeg "medulla". Podobno je tvorjeno lit. smãgenės, smẽgenys "možgani, dlesna", celo "razum" kakor sln.; lot. smadzenes, smadzene "možgani", kar je verjento prvotno *mazgenez (Walde, KL XXXIV 514; Fraenkel, 837). Vendar kažejo sln. refleksi -žgj- in Miklošič, Lex. Pal. 378 primerja csl. adj. moždan, možden. Dalje glej mozeg.

Ker se mi je včeraj kot ponavadi v knjižnici zelo mudilo, nisem prebrala do konca zapisa, da bi prišla do besede mozeg. Tako, da moram to danes še narediti. Upam, da mi uspe ta del dodati še danes, drugače bo jutri zagotovo dopisan še izvor besede mozeg. Lahko pogledam, kaj piše o mozgu v SSKJ-ju.

Torej mozeg je neko mehko tkivo, tudi možgani so mehko tkivo. Ravno včeraj sem prebirala o tem kako je možgansko tkivo sestavljeno kot spojina želeja, ki razpade, če želimo iz njih narediti tanke rezine, da bi jih lahko preučevali. Zato do zgodnjega 19. stoletja, ko so odkrili fiksativ formaldehid, ki možgane "utrdi" in tako jih lahko rezarežejo s posebno napravo mikrotomom, niso kaj veliko raziskovali možgan.

Možgani so si prislužili naziv najbolj kompleksne materije v vesolju. Po kompleksnosti naj bi jim na Zemlji  sledil imunski sistem.

Kakorkoli, ko so razvili nekatere (verjetno bomo razvili še kakšne nove) metode za raziskovanje možgan. Na primer, ko je nemški neurolog Franz Nissl razvil barvanje po Nisslu, so lahko prvič ločili glia celice in nevrone v možganih. Kar jim je omogočilo raziskovati citoarhitekturo možgan. Začeli so torej raziskovati celično zgradbo možgan. Za Nisslom sta se v drugi polovici 19. stoletja pojavila Camillo Golgi in Santiago Ramon y Cajal. Prvi je iznašel barvanje po Golgiju, ki je pobarvalo celotne nevrone, ne le jeder in Nisslovih telesc (granulirani endoplazmatski retikulum - GER in prosti ribosomi). Tako so odkrili, da je soma oz. telo nevrona le manjši del nevrona, nevron sestavljajo še akson in dendriti in da imamo več različnih tipov nevronov ter da imajo vsi celo vrsto povezav z drugimi nevroni. O zadnjem stavku sta se "prepirala" ravno Cajal in Golgi. Prvi je trdil, da se nevroni povezujejo med seboj in komunicirajo preko nekih kontaktov in niso kontinuirani. Medtem ko je Golgi pri opisovanju nevronov oz. nevronskih mrež uporabil analogijo žil, pri čemer naj bi bili nevriti (aksoni in dendriti) različnih celic poveznai med sabo kot nek kontinuiran retikel ali mreža podobna tistim v krvožilnem sistemu. Kljub nesoglasjem sta oba leta 1906 dobila za vsa odkritja v nevronskem sistemu Nobelvo nagrado. Golgi za izum barvanja in opis različnih tipov nevronov (Golgijeve celice, Tip Golgi I nevron, Tip Golgi II nevron) in Cajal za razvoj nevronske doktrine.

Spet sem zaplavala v bolj temeljne raziskave in se oddaljila od možganov kot nekega večjega organa. Zgleda, da se jaz kar držim tegale:

"The key to all ultimate biological problems must, in the last analysis, be sought in the cell." E. B. Wilson

Čeprav saj veste, da so mi sistemske teorije tudi zelo blizu. Pa saj celica je en velik kompleksen sistem.

To je to! Torek, 14:04. Kasneje, upam, da še danes, dodam še kaj o mozgu in možganih. Da ne bom pisala samo o mikroskopskem svetu nevronov (če bi pisala o orjaških lignjovih nevronih, pridem saj v milimetrski svet).

___________________

23:23. Bila sem v knjižnici, ampak se nad besedo mozeg nisem navdušila. Zato sem se odločila zbrati nekaj zanimivo-zabavnih dejstev možganih in dodati nekaj povezav, ki jih jaz spremljam.

1. Če ste si lani med novoletne zaobljube napisali izgubo kilograma ali dveh, si lahko v decembru izrežete možgane in izgubili boste 1400 g. Naši možgani torej v povprečju tehtajo skoraj 1 kilogram in pol. Neandertačevi so bili težji. Einsteinovi naj bi tehtali 1230 g.
2. Število nevronov v možganih človeka je 100 milijard. Ta številka še ni čisto potrjena, trenutno ugotavljajo, da jih je verjetno manj. Sloni jih imajo kar 200 milijard. Zavidanja vredna številka.
3. Možgani nimajo receptorjev za bolečino, tako da je ne čutijo. Ko imate glavobole, vas možgan nič ne boli. Je pa res, da so nekatere možganske strukture namenjene občutenju in procesiranju bolečine, na različnih delih telesa.
4. Link z dejstvi o možganih.
5. Beseda "brain" nima čisto pojasnjenega izvora.

Pred sredo lahko dodam še nekaj zanimivih linkov:

National Geographic Brain

Discovery Brain

How Stuff Works Brain

Top 10 Myths About Brain

Wired: Frontal Cortex (one of my favorite blogs)

Why we're nowhere near artificial brains?
Dorso Lateral Prefrontal Cortex Rap

... lahko bi jih še kar nekaj poiskala. Ampak kaj moram pa kdaj tudi izpustiti.

To je to za zadnji torek v novembru v letu 2011!

Z

TBT: Program

Program, ki bi se lahko imenoval Zarjin koledar, v moji glavi zelo dobro deluje, in sicer: torek je, čas je za torkovo besedo tedna, Zarja pojdi pisati. Sicer je tale spomin (spomin v prihodnost, kaj!?!) oz. načrtovanje del prospektivnega spomina.

Sreda me je skoraj ujela, ravno zaradi zaposlenosti s programiranjem. Na novem študiju se učim programiranja. Delamo Pythona. To je eden izmed najbolj prijaznih programskih jezikov. Sem danes po vajah poslušala o Javi in prišla do sklepa, da mi je Python ušeč. Samo malo več časa mu moram posvetiti.

Kakorkoli, kaj zame pomeni programiranje? Sposodila si bom nekaj razlage iz predavanj, pri katerih trenutno obdelujemo pisanje funkcij. Torej funkcije so kot recepti, kaj naj računalnik naredi. Vse vmesne korake moramo računalniku zelo jasno povedati. Ko vse to narediš, se lahko zgodi tudi, da program deluje. Na koncu si zelo vesel, nekako tako, kot v osnovni šoli ali gimnaziji po tem ko si uspešno rešil/a kakšno matematično nalogo. Se še spomnite tega?

Beseda program izvira iz stare grščine - programma. Razdelimo jo lahko na dva dela pro- in -graphien. Torej pro- vodi do naprej, vnaprej; -graphien pa pisati. Torej nekaj, kar je bilo vnaprej napisano. V grščini pa programma pomeni napisano javno obvestilo.

Za pomen lahko pobrskamo po SSKJ-ju, kjer najdemo dooolg zapis. Kratek povzetek:

prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni programzaložbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalniprogram; vesoljski program

      ...

4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program

Četrta razlaga pove, kaj jaz zadnje čase ustvarjam na računalniku. V določenem zaporedju zapisujem, kaj naj računalnik naredi, da jaz na koncu dobim nek uporaben rezulat. Ob vsem tem večkrat doživim Aha! efekt. Sicer pri meni je redko kdaj res AHA! prisoten, večkart si rečem, joj kako sem neumna, da tega nisem prej pogruntala. A vseeno so te izpadi neumnosti, meni zelo všeč, še toliko bolj vesela sem, ko lahko spoznanja hitro preizkusim, tako da program malo spremenim in preizkusim, če deluje. In ko deluje, ah saj sem že napisala v začetku tega prispevka, efekt rešene matematične naloge.

Spomnila sem se še na Arhimeda, ki je tudi imel svoj Eureka! moment. Zgodba gre nekako tako, ko je Arhimed stopil v svojo kopel napolnjeno z vodo, je opazil da se ob tem gladina vode dvigne. In hitro premislil, da bi lahko ta volumen vode enačil z volumnom telesa oz. dela telesa, ki se je potopilo v vodo. Rekel si je: "Našel sem jo! = Eureka!" Nekako tako izgleda moje programiranje, le da nimam vode blizu računalnika.

To je to!

Z

TBT: Miš

V zadnjem tednu sem nekajkrat naletela na besedo miš. Med vikendom je sestra gledala nek dokumentarec o zgodovini oblikovanja, kjer so govorili o računalniški miški. Danes sem poslušala predstavitve seminarjev mojih kolegic, ki so navajale miši kot poskusne živali.

Beseda miš izhaja iz grščine mys, ki je v latinščini postala mus in potem v slovenščini počasi so miš, v angleščini je postala mouse.

Kot zanimivost lahko navedem besedo mišica oz. muscle, ki ima enak izvor kot miš. Do tega naj bi prišlo zaradi podobne oblike, ki nastane pri gibanju mišice biceps. To je tista, ta velika, mišica, ki jo Popaj tako rad kaže, ko dobi svojo dozo špinače. Kot zanimivost, zdravstveno stanje popajev gluteus.

Kakorkoli, da se vrnem k mišim. Ko slišim besedo miš, najprej vidim belo laboratorijsko miš. Nato pomislim na računalniško, šele zadnja pride sistematska asociacija Mus musculus ali hišna miš.

Miši se v laboratorijih uporabljajo za zelo različne raziskave, danes sem poslušala tudi o genetsko modificiranih miših oz. o transgenih miših; knock-out in knock-in miših. Raziskovalci, ki so izvedli prvo genetsko modifikacijo miši so prejeli Nobelovo nagrado leta 2007. Z mišmi si delimo 95% genetskega materiala, kar je tudi eden izmed razlogov za množično uporabo miši v farmacevtskih in medicinskih raziskavah. Še zanimiva povezava, kaj je laboratorijska miš. Pa še ena, Mouse Phylogeny Viewer, kjer najdemo vse mišje linije, ki se uporabljalo v raziskavah. Saj se več ne čudim, kaj vse se najde na internetu, tudi miši za raziskavo bi si lahko naročila. Pa vseeno, vse umetnosti se kljub temu da obstajajo že spletne galerije, ne da spravit na internet. 

Ob omembi umetnosti, sem se spomnila na stripe o Miki Miški, ki sem jih brala kot otrok. Miki Miška, še ena miš, ta skoraj še bolj slavna kot tista laboratorijska. Narisal jo je Walt Disney že leta 1928. Na začetku Miki ni bil tako otročkast in prijazen, tudi ni se tako lepo in zgledno obnašal. A njegova evolucija, o kateri se je v nekem eseju razpisal Stephen Jay Gould, je vodila v vedno večjo juvenilnost oz. mladostnost (otročjost) odraslega osebka. Mimogrede tudi ljudje smo neotenični, skozi evolucijo smo ohranjali vedno več mladostniških lastnosti pri odraslih osebkih. V slovenščini najdete esej o Miki Miški v knjigi Darwinova revolucija.

Da izveste, če imajo v kakšni knjižnici to knjigo, priporočam da uporabite COBISS. Za kar bo treba vzeti v desno roko računalniško miš. Miško, kakor ji večina ljudi reče, so iznašli v Standordovih raziskovalnih inštitutih. Prva je imela dve kolesi, nameščeni pravokotno enega na drugega. Potem je prišla s prvimi Apple Mackintoshi miška Lisa, ki je imela na spodnji strani žogico, se je še spomnite, katera pa je v notranjosti vrtela dve kolesci, pravokotni eno na drugo. Zasledila sem, da je ob prihodu Lise, nek kolumnist John C. Dvorak rekel, da ne vidi dokaza, da bi ljudi zanimala uporaba miške oz. da bi ljudje želeli uporabljati miško. Sedaj se nam to zdi smešno, kajne? Kakorkoli evolucija miške je vodila do optičnih miši, ki so še zmeraj v uporabi. Kaj pa mislite, da nam bo prinesla prihodnost, bomo živeli povezani z računalniki, bo vse okoli nas imelo zaslone na dotik, sploh ne bo več zaslonov ... še veliko vprašanj bi lahko našla? Dokler ne izzumimo, sprogramiramo, sestavimo, zoblikujemo ... kaj novega, nam ostane le spanje in sanje.

To je to!

Z

TBT: Stroj

Zadnjič sem nekje prebrala (nikakor ne najdem linka, kljub instapaper in gimmebar), da je na blogih dobrodošlo pisati teme, ki bodo pomagale tako meni, ki pišem blog, kot tudi mojim prijateljem. Pravzaprav je bil nasvet zelo altruističen, torej tvoj blog bodo brali, če boš pisal/a za njih. Po drugi strani  je zelo egoističen in samovšečen, če želiš višjo številko bralcev, piši za njih in bolje se boš počutil. Ja pa že. Kakorkoli, ja res se boljše počutiš, če vidiš, da je bilo saj nekaj klikov dnevno na tvojem blogu, sicer  ne živim le za te klike ... zakaj pa ljudje sploh berejo bloge?

Spet sem odplavala. V navodilih kako pisati blog, da postane ta bran, je tudi pisalo, da ne nakladaj, kar o nečem in da se poiskusi izogibati gornjemu zapletanju, ko nekaj ne znaš razložiti, kakor bi želel.

Torej prvi altruističen nasvet: piši za druge (in zase) je dal idejo za današnjo besedo dneva, ki je beseda stroj.

Zadnje čase se na moji študijski smeri kognitivne znanosti pri osnovnem predmetu kognitivna znanost ukvarjamo z vprašanjem ali lahko stroji mislijo.

Glede na to, da poleg nevroznanosti in programiranja ter še česa, obdelujemo tudi bolj filozofske teme, smo brali Turingov članek iz leta 1950: Stroji, ki računajo in inteligenca (Computing Machinery and Intellgence). Kjer že Turing, začne z mislijo, da je najprej treba definirati besedi 'stroj' in 'misliti'. Da se je izognil definiciji obeh besed, je za merjenje oz. določanje sposobnosti inteligence sestavil oz. si zamislil igro oponašanja ali Turingov test. Jaz sem se ob vsem tem razmišljanju o strojih in mišljenju usmerila na stroje.

Zakaj? Ker se mi zdi, da je bilo pred 60 leti, vse drugače. Prvi računalniki so res bili 'pravi stroji'. Zasedali so veliko prostora. V zdajšnjem času bi jaz dala na preiskušnjo oponašanja kakšnega fancy dobro sprogramiranega robota. Pa vseeno ima stroj malo durgačen pomen.

V etimološkem slovarju piše:

strôj (m.), g. -a "lužilo za strojenje kož", po č. tudi "mašina" in "zgradba"; akcentska dubleta stroj, -oja je sicer lahko nastala pod vplivom prefigiranih postverbalov, vendar je lahko tudi podedovana, saj prvotno oksitonezo poleg nekaj primerjalnega gradiva narekuje denom. v. strojiti, strojim (impf.) "pripravljati, popravljati, narejati; sejati žito, obdelovati surovo živalsko kožo", pf. ustrojiti "ausgerben" in "podšiliti čevelj ...

Meni ni nič jasno, neka prprava torej je, ki nam pomaga nekaj narediti. Ampak to ni to, kamor sem jaz merila, čeprav mogoče pa ... zato sem bom poslužila še razlage besede "machine". Kjer pridemo do razlage, da je to neka stvar, ki nam omogoča narediti nekaj kar želimo oz. je to naprava sestavljena iz gibljivih delov, kateri lahko dodajamo mehansko moč in potem nekaj dela. Pravzaprav tudi, če pogledamo SSKJ pridemo do podobne razlage.

To je ta razlaga, ki sem jo želela. Ubistvu sedaj pišem, ravno v nasprotju z načinom znanstvenega raziskovanja, na vse načine se namreč trudim, da pridem do tiste moje vnaprej predpostavljene razlage. Temu bi lahko rekli pristransko dokazovanje.

Kakorkoli, zakaj mi je toliko do takšne razlage stroja. Ker se mi zdi, da takšnim strojem ni potrebno misliti, da bi bili lahko uporabni za nas, čeprav so nekateri že lahko zelo visoko razviti in tudi že razvijajo svoje hipoteze in izračunavajo oz. predpostavljajo naravne zakone.

Iz strojev bom preskočila v današnji čas robotov.

Imamo sesalnik Roomba, ki verjetno res pride prav. Če ne drugega, ima očitno tudi smisel za estetiko, ali pa ga imajo njeno lastniki, ki se takole poigravajo z njo. Mogoče pa zelo razmišlja, med tem ko sesa, in preračunava, koliko energije porabi in kdaj se more vrnit na polnilnik. Hum, jaz si vseeno raje vzamem tiste pol ure na teden in posesam (ponavadi je to moje delo pri nas doma) po hiši. Je pa res, da pri tem mislim tudi na porabljeno energijo in kalorije. Sem skoraj tako pametna kot Roomba, le da se jaz po sesanju ne zapodim v hladilnik po zalogo hrane, ampak počakam do kosila/večerje. Mogoče naju pa le to loči, da se jaz lahko uprem skušnjavi v hladilniku. Da ne odplavam preveč.

Imamo robote, ki vozijo kolesa, hodijo, se sami sestavijo in še marsikaj. Vse to pa so v resnici le sprogramirani stroji, katere želimo mi narediti čim bolj podobne nam. Mogoče zato, da bodo nekoč pazli naše otroke ali nam na stara leta pomagali v domovih za ostarele.

Roboti so mene prevzeli že v prvem letniku gimnazije, ko sem imela prvo seminarsko o humanoidnih robotih. Še zmeraj sem navdušena, nad vso to tehnologijo. Ampak jaz mislim, da nam stroji, računalniki in roboti lahko zelo olajšajo življenje in nam pomagajo, pa jim za to še ni treba biti možganski trusti in razmišljati dan in noč, zakaj so tukaj na svetu, na Zemlji. Torej zato, da nam pomagajo, jim še ni treba misliti. Saj Watson ne razmišlja in bo sedaj začel pomagati zdravnikom, Adam in Eureqa pravtako pomagata znanstvenikom. Meni se zdijo take rešitve super, upam, da jih bo sčasoma še več.

Z zaključku lahko omenim še stroje, v 18. in 19. stoletju se je začel ta velik napredek z industrijsko revolucijo, te veliki mehanski stroji so nam začeli pomagati. Pri tem so/smo sicer naredili tudi veliko škode okolju, ki ga moramo sedaj zdraviti in trajnostno razvijati, karkoli že to pomeni. Ampak vseeno jaz vidim svetlo prihodnost, ko bo človeštvo, robotika ter umetna inteligenca z roko v roki ustvarjala novi boljši svet. Upam, le da nas naša lastna požrtnost ne vodi v Krasni novi svet.

To je to!
Z

TBT: Praznik

Danes sem imela že v namenu izpustiti torkovo besedo tedna, z izgovorom, da je praznik in da se takrat ne dela. A sem na koncu sledila, da je to zelo brezvezen izgovor za mojo jesensko lenobnost, ki se vleče že cel podaljšan vikend. Na koncu sem se odločila, da vam na hitro predstavim besedo praznik.

Praznik pomeni prazen dan, prazen dela, dela prost dan. In prazniki so zame res prazni dnevi, ne vem če zato, ker se držim njihovega pomena, ali pa je tako čisto po naključju.

Namesto, da razglabljam o praznosti mojih praznikov, se bom raje usmerila v statistiko.

Na praznik vam torej nudim nekaj zanimivih dejstev:

• državi z največ državnimi prazniki sta: Kitajska in Egipt
• Slovenija ima kar 19 praznikov, od tega 13 državnih praznikov (niso pa vsi ti dnevi dela prosti dnevi)
• največ si prost/a, če živiš v Braziliji ali Latviji (dopust in državni prazniki)

Za več informacij o praznikih na Zemlji, klik sem. Mogoče kdaj pride prav...

Pri raziskovanju vseh teh podatkov sem ugotovila, da se nimamo za pritoževati, smo nekako v zlati sredini. 

To je to!

Z