Začenjam s prvimi asociacijimi ob besedi kolo. Ko zaslišim to besedo, sploh ne pomislim na eno okroglo kolo, vedno vidim kolo kot prevozno sredstvo. Ampak kolo in kolesa imajo malo daljšo zgodbo, z veliko zanimivimi dejstvi. Poznamo mlinska kolesa, monocikle, zobata kolesca v urah in še in še.
V SSKJ-ju najdemo zapis:
koló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo siraV Wikipedii piše:
Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila. Kolo je nasajeno na os ali pogonsko gred.V vsakem primeru, je očitno najpomembnejša lastnost besede kolo, to da omogoča premikanje vozila. Torej je moja prva misel ob besedi kolo zelo umesna.
Beseda kolo izhaja iz besede krog (za etimološki slovar je danes zmanjkalo časa). Še dobro, ker s kvadrati na različnih vozilih ne bi daleč prišli.
Zanimiva je tudi beseda za kolo v angleščini wheel, za kolo kot prevozno sredstvo pa bicycle. Beseda wheel opisuje premikanje. Bicycle sta dva kroga, zelo kolesasto.
Besedo kolo lahko uporabimo tudi malo slabšalno, če se okoli nas vrti, nekdo ki ga ne potrebujemo, mu lahko rečemo, da je peto kolo. Če avto rabi 4 kolesa, potem smo mi lahko zadovoljni z 8imi rokami in 4imi možgani, 10 rok je seveda čisto preveč.
Na kolesu sreče, nas kolo lahko osreči. Okroglo, ponavadi veliko in barvno kolo, opraviči svoje ime, že s samo obliko. Svoj namen osrečiti ljudi pa tudi.
Otroci radi delajo kolesa, kar z rokami, ko so na glavi. Jaz si tega ne upam, preveč velika višinska razlika med 180 cm nad tlemi in 50 cm nad tlemi. Se že vreme skoraj spremeni.
Evolucija je tudi vodila v uporabno obliko kolesa za beg. Obstaja vrsta pajka (Carparachne aureoflava), ki se v angleščini imenuje kar wheel spider ali kolesasti pajek po slovensko. Živi v puščavah in ne spleta mrež, ampak se zakopava v pesek. A v puščavah ga plenijo parazitske ose, ki ga lahko odkrijejo tudi, ko je pod peskom. Ravno za take trenutke ima naš kolesasti pajek poseben način pobega. Svoje telo spremeni v vrteče se kolo, ki lahko drvi navzdol po sipinah s hitrostjo 44 obratov na sekundo, kar je primerljivo s hitrostjo avtomobila 300 km/h. Uf, z njim pa ne bi želala na touru tekmovat.
Kakorkoli prvo kolo je bilo izmuljeno na treh mestih hkrati, in sicer v Mezopotamiji, na Severnem Kavkazu in v Centralni Evropi približno 5000 let pred našim štetjem. Zanimivo, da je odgovor na vprašanje iz kje izvira kolo še zmeraj nerešeno. Kolesa so se razvijala kot deli vozil in kot lončarska kolesa. Največji razvoj se je dogajal v poznem neolitiku. Razvoj se je nadaljeval v bronasti dobi, vse do sedaj. Če koga vse to bolj zanima, klikni sem. Meni se je najbolj zanimiv zdel še podatek, da najstarejše znano leseno kolo z osjo prihaja ravno iz Slovenije. Najdeno je bilo leta 2003, staro naj bi bilo kar nekje med 5100 in 5350 let. Torej kolo izvira iz Slovenije. Zato pa smo še sedaj tako zagrizeni kolesarji, no saj nekateri.
Jaz obožujem vožnjo s kolesom. Ob lepih dnevih niti ne pomislim na avtobus ali avto. Vedno uzamem svoje rumeno modro kolo in se odpeljem v širni svet. Ko imam čas ali pa mi paše malo bolj pretegniti noge, vzamem mojega treking lepotca in ga peljem na izlet. Vedno se na kolesu počutim supersonično.
Sedaj sem si razširila obzorje s kolesi, takšnimi in drugačnimi. Kolesarjenje bo le še bolj zabavno.
To je to!
Z
Ni komentarjev:
Objavite komentar