Homolucija

Hm… Danes, ko sem še navdušena, nad dejstvom, da sem si končno ustvarila blog, že pišem nov post. Jub, sem ponosna sama nase.

Danes sledi pravljica o naši evoluciji, torej človeški evoluciji. Mi pride prav danes pisat o tem, ker me jutri čaka izpit na to temo in bom hkrati ponovila vse. Sem ravno zadnjič brala o zanimivi raziskavi, kaj najbolj koristi pri učenju. No, da vam prihranim pet minut branja. Najbolj naj bi koristilo ravno zapisovanje obdelane snovi v obliki eseja oz. nekaj takega. Meni osebno res najbolj koristijo izpiski sicer ne v esejski obliki, samo v alinejah. Se bom pa sedaj potrudila še nekaj o nas napisat v eseju.

Vse se je začelo v Afriki. Izpustila bom zgodbe o vseh raznoraznihprimatih iz katerih smo se razvili, in bom začela pri hominidih.

Med hominide spadajo med drugim tudi rodovi Australopithecus,Kenyanthropus in Homo. Le iz slednjega rodu obstojamo še zmeraj živeči predstavniki. Ja, točno tako. To smo MI (Homo sapiens sapiens).

Razvili smo se iz gracilnih avstralopitekov, gracilnih? Če primerjam z legokockami, bi lahko rekla, da se je razvoj pri duplo kockah ustavil, so preveč robustne, šel pa je naprej v smeri finih malih kock, kjer lahko vse bolj natančno zgradiš. Na koncu pa je napredoval do lego tehnikov, za sestavo katerih mora biti sestavljalec že spreten, poleg tega se jih, da še spretno uporabit za različne stvari. (ena izmed mojih želj v prihodnosti) Torej gracilni, fini avstralopiteki.

Ena izmed njih je bila tudi Lucy, sicer je pred 3 milijoni pa še nekaj 100 tisoč leti niso tako klicali. Lucy, Australopithecus afarensis, okostje poimenovano po pesmi Lucy in the Sky with Diamonds. No lahko, da je ona tudi ena izmed naših prednikov. V evoluciji je težko spremljat, kdo je res direkten prednik in kdo ne. Tudi DNA se zaradi procesa fosilizacije tako starih ostankov ne da več dobiti. Možni naši predniki pa so Australopithecus africanus,A. garhi in nedavno opisana, dokaj nova najdba Australopithecus sediba. Vsi teli so bli veliko manjši od nas. Višina tam nekje okoli 1 meter pa kakšen čevap, al kako se reče. No, da smo natančni med 100 in 130 cm višine so dosegali. Težki pa so bili okoli 35 kilogramov.

Če ste pripravljeni, bomo zapluli v vode rodu Homo. Prvi predstavniki se pojavijo 2,5 mio let nazaj. Tik pred pleistocenom, ki pripelje ledene dobe. Brrrr. Le kdo je bil najbolj sposoben preživeti ves ta mraz? No, saj ni bilo mraz povsod. Kakorkoli prvi so bili Homo rudolfensis in Homo habilis. Ne vemo niti ali je to ena in ista vrsta. Pa saj ni tako pomembno. Oba sta živela tam okoli 2,4 do 1,4 milijona let nazaj. Homo habilis (= spretni človek) prvi, ki je že uporabljal orodje, no saj verjetno so ga prej tudi, saj ga tudi šimpanzi, še celo igrače imajo. Kakorkoli kulturo, ki je zaznamovala obdobje H. habilisa imenujemo Oldowan, kamne so tolkli enega z drugim in ostre odbitke uporabili kot orodje. Kasnejši predstavnika rodu Homo, sta bila Homo ergaster in Homo erectus. Spet se ne ve čist točno, ali je to ena vrsta ali dve. Torej oboji so množično uporabljali orodja in lov.

Zanimivo neumesno/vmesno vprašanje, kako so zgodnji človečnjaki lovili? Sem slišala, že tudi odgovor v smislu, da so kamne metali v plen. Kot igralki košarke bi rekla, da je težko karkoli težkega vreči dovolj daleč in poleg tega še zadeti cilj, poleg tega pa vprašanje, koliko bi zmedel neko večjo žival, ko bi jo zadel s kamnom. Mogoče pa na to idejo pridemo, ko se spomnimo otročke šale, ko recimo neka punca ali fant reče jaz se pa vate in potem sledi kamne metala. Sicer nikoli nisem res razumela tega, so me pa nekajkrat spravili v resno zadrego. Verjetno je to namen tega. Kakorkoli mi se trenutno nahajamo nekje sredi Afrike, tam slaba dva milijona let nazaj in lovimo bizona. Kaj bomo naredili? Uporabili, nekaj pri čemer smo zelo vztrajni in in se ne utrudimo, saj smo s pokončno držo in izgradnjo telesa kakršnjo imamo, zgrajeni zato da tečemo. (ravno sm se spomnila Built to run, bi bil lahko dober slogan kakšnega Nikeja) Poleg tega pa se je ravno v razvoju in evoluciji Homo erectusa pojavila manjša poraščenost telesa, kar je omogočilo učinkovitejšo uravnavanje telesne temperature, bolj preprosto povedano, zaradi mutacij pri Homo erectusu, se sedaj lažje zašvicamo ful. (sj veste kaj mislim) Sicer pa sem zadnjič brala tudi o tem, da je bila za našo evolucijo pomembna spretnost dolgega meta. Kdo ve?

Pomembni dosežki Homo erectusa: lov, ogenj in naj bi celo gradili zavetišča, ali pa vsaj prebivali na določenih mestih (jame,spodmoli). Poleg vsega tega pa so se malo potegnili tudi v višino 160 cm in malo so se poredili 60 kg. Nad višino sem navdušena, saj vem da nisem mutant, nad težo malo manj, ker se sedaj en del sveta vrti okoli tega.

Okej tole gre hitro naprej, torej preskočimo 1,2 milijona let (800 tisoč let nazaj) in se znajdemo v prehodnem obdobju, ko je po svetu taval Homo heidelbergensis. Ki je zrastel še malo višje, je imel že nove vremenske pogoje, pa vseeno pri njemu tudi še ni ves čas sijalo sonce, kot sije pri meni. Oh kako poetično oz. bolje rečeno patetično. Kakorkoli H. heidelbergensis je zrastel tudi do 175 sm in tehtal tam okoli 60 kg.

No pa pejmo hitro spet u časovni stroj, tokrat pa 750 tisoč let naprej. Ghrgrghghrerrrhhggii… (motnje v stroju). Bump! In smo tam. Okoli nas sami Homo neanderthalensis, s oranžnimi lasmi, mišičasti, s širokim prstnim košem, s nizkim čelom, močnimi nadočesnimi in medočesnimi oboki, večjim nosom, ja, torej s samimi atributi, da nas osvojijo. Te lepotci in lepotice so se gibali med Evropo in JZ Azijo. Postojank nikoli niso postavljali na vidna strateška mesta, kar  bi lahko bil eden imzed razlogov, da jih je H. sapiens izrinil iz Evrope. Med drugimi so razlogi za izumrtje neandertalcev tudi v tem, da so pri njih lovili tako močki in ženske, pri H. sapiensu pa je prišlo do delitve dela. Najbolj uveljavljena razlaga pa je, da neandertalci niso mogli uspešno tekmovati s tehnološko naprednejšim in številčnejšim Homo sapiensom. Ja vse to je vodilo do meni ljubih iNaprav. Vseeno pa se je pri neandertalcih, ki so imeli vedno daljšo življensko dobo, pojavila tudi skrb starih staršev na vnuke. Kar je razbremenili starše, hkrati pa je omogočalo tudi bolj učinkovito prenašanje znanja na mlajše generacije. Meni je bilo tudi, fajn da sem odraščala ob tem, ko me je pazila babi.

Končno se bližamo cilju. Neandertalce je izrinil Homo sapiens, ki se je razvil v Afriki iz Homo heidelbergensisa, že pred 200 tisoč leti. Po hipotezi oz. modelu razvoja H. sapiensa, ki nosi ime model nadomestitve, naj bi se potem osebki Homo sapiensa počasi selili po vsem svetu, in nadomestili vse hominine, ki so na določenih delih sveta prej živeli. Vse lepo in prav. A kaj ko ne bi neke Homo sapiensovke, zelo privlačili oranžno lasi neandertalci in bi z njim imela potomce in se nam ves ta model poruši. Poleg tega pa nam zagodejo še kitajci s lopatastimi sekalci podobnimi, sekalcem odHomo erectusa. No ja vse kaže na razvrat različnih vrst oz. potemtakem naj bi bile to podvrste, glede na to da se med seboj uspešno parijo in imajo plodne potomce. Bom o teh definicijah, kdaj drugič razpredala. Vse to mešanje pa nas vodi, do pomoje najbolj zanesljivega modela razvoja Homo sapiensa in sicer model asimilacije, sicer opisuje prvotni model nadomestitve, doda pa še možnost, da je res prišlo do titanikovskih medvrstnih ljubezni, ki so vodile do Homo sapiensa sapiensa. Aja še en pomemben podatek, kje je šel Homo sapiens iz Afrike? Ne ni šel čez Egipt pa zgradil piramid. Šel je direktno čez na jugu Rdečega morja. Takrat je bilo tam malo več kopnega preko ožine Bab-el-Mandeb. Naj vam bo, ena linija je šla tudi čez Egipt. Naj še omenim kdaj se je to zgodilo, po predvidevanjih okoli 70 tisoč let nazaj. A nekateri vseeno dvomijo, mogoče pa imajo prav.

Upam, da sem komu povedala, predstavila kaj novega. Upam, da sem s tem postom napisala, čim manj seminarskih nalog osnovnošolcem (saj wikipedio poglejte). Drugače pa dodam še talelink, za preganjat dolgčas in opravljanje nekoristnega dela. (sj veste ‘being clever is sexy’)

To je to!

Z