Katerega jedra? Celičnega. Danes se bom razpisala o kromosomih v celičnem jedru. Zadnjič, ko sem v avtu čakala, sem brala nek članek o tem. Vsako čakanje je za nekaj dobro.
Za začetek celico sestavljajo celični organeli in jedro. V jedru naj bi se skrival celoten zapis oz. navodilo za to, kako nas sestavit. Sicer ne vem še, če je to čisto res, ne vem niti, če kdo to ve. Vseeno pa se mi zdi, da nas še kaj več sestavlja. Ampak vseeno je tam nek načrt. Članek je opisoval, kako in kaj vpliva na diferenciacijo celic, da postanejo kar naj bi postale. In da se ves čas v celicah odvija nekakšna aktivnost, ki jo avtor imenuje življenje.
Zdi se mi, da sem ravnokar sestavila enega izmed najbolj nejasnih odstavkov. Ampak moram rečt, da res težko razpredam o tem, ker niti sama ne vem kaj je res in kaj ne.
Torej celica in jedro. No, bolj jedro s kromosomi. V jedru so spravljeni kromosomi. Le ti sestavljajo kromatin (DNA + proteini(histoni)) v jedru in ta kromatin sestavlja heterokromatin in eukromatin v celici. To sem se naučila, sicer že kakšni dve leti nazaj. Pa mogoče šele sedaj razumem, kako vse skupaj gre. Torej kot sem vedela/vem, heterokromatin je del kromatina, ki se ne prepisuje. V eukromatinu pa naj bi se dogajale transkripcije.
V jedru so torej v času, ko ne poteka celična delitev, kromosomi razpakirani in vsak zaseda svoje, točno določeno, mesto. Nekateri so v nekaterih celicah na periferiji jedra in v drugih celicah, odvisno od specializacije celic, v središču jedra, kjer se prepisujejo. Vse te ugotovitne, naj bi pripomogle, k iskanju zdravila za raka in pa k temu, da bi zaustavili staranje. Sj vemo, da vi vsi želimo biti večno mladi.
Meni se je najbolj zanimivo vprašanje članka zdelo, kako jedro ve kam naj pošlje katere dele določenih kromosomov. In avtor, kot najbolj verjetno domnevo predlaga slednje. Da naj bi bil ta postopek naključen. Naj razložim, celica bi dobila iz okolja nek signal, za primer uzamimo vezavo kakšnega hormona na celično membrano, ta signal bi preko različnih poti priromal iz membrane celice do jedra. Takrat bi posebni molekulski kompleksi, namenjeni remodeliranju kormatina, poskrbeli da bi se del kromosoma, ki nosi zapis za nek gen razvozlal. Od takrat naprej pa naj bi bila pot do jedrnih transkipcijskih tovaren čisto naključna. Ta del se mi je zdel zanimiv. Seveda vse to še na veliko raziskujejo. Ugotovili so tudi, da kromosomi v neki celici iz katerih se v neki določeni celici prepisuje največ genov so tudi najbolj mobilni v jedru.
Omenila sem transkripcijske tovane. Naj obrazložim še ta pojem, nahajajo se v jedru in tam so združeni konglomerati proteinov, kot jih imenuje avtor. Tam se nahajajo različni transkripcijski faktorji (vežejo se na vezavna mesta na genih in omogočijo nizek štart polimerazi) in različne polimeraze (prepisujejo gene v različne oblike RNA)
Na začetku sem začela z danes, pa je od 'danes' minilo že kar nekaj časa. No pa vseeno mi je uspelo, upam, da je vredu. Sama nisem tako prepričana.
To je to!
Z
Ni komentarjev:
Objavite komentar