TBT: Maska

Danes je pustni torek. Danes bom maska na blogu. Izstopila bom iz svojega udobja biologije in naravoslovja in "prestopila" na drugo, humanistično, stran.

Beseda pust nam sporoča, da je čas, da pustimo meso. V nekaterih slovanskih jezikih še zmeraj uporabljajo izraz "mesopust". Beseda karneval prav tako izvira iz besede "carne(le)vale", kar v prevodu pomeni pusti meso. Pust, naj bi nas, pripravil na post do velike noči. Jaz nisem niti verna, od mesa se postim ves čas, ker ga ne jem, zato pust izkoristim za zabavo. Ne morem iz svoje naravoslovne kože in moram omenit, da nameravajo kmalu tržiti hamburgerje z umetno nagojenimi mišičnimi celicami. (From Pig to Plate)

Ampak beseda današnjega dneva ni pust ali meso, ampak maska, maškara, šema, larfa ... vse te besede so naštete v knjigi Maske slovenskih pokrajin. Beseda maska, bi naj izhajala predindoevropskih jezikov in pomeni "umazanijo, črno poslikan obraz, temno prikazen, demonski pojav". Obstajala je tudi teorija, da beseda izhaja iz arabščine, kjer najdemo besedo maskarah in pomeni šaljivec, a so jo lingvisti zavrgli. Beseda je prastara, kot tudi njen pomen. Masca je v latinščini v sedmem stoletju pomenila "čarovnico", v takem pomenu se jo najde tudi v kasnejšem srednjem veku. Masca je med drugim pomenila tudi "moro", v galskem jeziku, naj bi zdravniki tako imenovali nočne prikazni, ki zavoljo preobilne tekočine vznemirjajo duše spečih in jih težijo. Različne izpeljanke besede maska najdemo v mnogih jezikih, pomeni pa segajo od šaljivca, glumača, do more in demona. Semantično naj bi beseda maska pomenila: pentljo, mrežo (v katero so zavijali mrliča, da se ne bi več vrnil); mrliča, ki se v mrežo zavit vrača; človeka, posebno žensko - čarovnico; našemljenca, ki v mrežo ovit predstavlja duha.

Maske so bile duhovi oz. so predstavljale duhove. Večinoma duhove prednikov, zato so velikokrat na karnevalih prisotne maske starcev in dedov. Nič kaj lepa zgodba o maskah, je pa zanimiva.

Odkrila sem še zanimivo delitev različnih mask. Poznamo živalske maske ali zoomorfne, človeške ali antropomorfne, rastlinske ali fitomorfne in fantazijske maske. Tole se sliši kar biološko.

Kdaj in zakaj pa so se začeli maskirati?

Že kamenodobne skalne slikarije prikazujejo našemljene moške, ki lovijo divjad. Starodavno živalsko masko, naj bi imeli za lovsko ukano, s katero so pretentali živali. A to ni edini razlog. Našemljeni lovci so opravljali obredno opravilo. Imeli so jih za čarovnike. Takrat še ni bilo oz. niso čutili, velike razlike med živaljo in človekom, človek se je čutil telesno povezan z živaljo. Iz tovrstnih predstav izvira totemizem, zato lovske maske imenujemo totemistične maske.

Kasneje v mlajši kameni dobi, ko se družbena struktura spremeni in postanemo ljudje živinorejci ter poljedelci, se pojavi nova vrsta mask, in sicer agrarnokultne maske. Predstavljale naj bi duhove narave. V mlajši kameni dobi so se pojavile tudi manistične maske, ki so služile ohranjanju zveze s predniki, ki naj bi se ob določenih časih vračali na ta svet. Maskiranec je tudi v tem primeru utelešal duha.

Maskiranci niso govorili kot ljudje, večinoma so plesali in dajali vtis nadzemeljskih bitij. Saj naj bi bili predniki, ki lahko kaznujejo žive za prestopke in vse kar je bilo v preteklem letu narobe. Če domači to dobro prenesejo, jim maskiranci - predniki dajo blagoslov za novo leto. Z maskami so ljudje iz nižjih slojev izražali tudi kritiko in satiro bogatejših slojev.

V zgodovini je obstojalo oz. še zmeraj obstoja več priložnosti, ko se ljudje našemijo. Bolj znana časa sta sredozimski in pustni čas.

Ljudje so se šemili v času okoli zimskega solsticija. V tem obdobju, naj bi prišlo do popoldnega preporoda časa. Čas je umiral in se ponovno rojeval. Za to so poskrbeli maskiranci, ki so prihajali kot predniki med zemljane in prinašali blagoslov. Prvotna funkcija teh praznikov je bilo očiščenje, katarza. Kasneje pa so se spremenili predvsem v zabavne obrede. Obstajalo je tudi izročilo "narobe sveta", ko so si smeli sužnji za dan ali dva zamenjati vlogo z gospodarji.

To sredozimsko početje se je končalo s prihodom krščanstva, ki je želel ukiniti vse običaje maskiranja. Kristjani so imeli tovrstne običaje za poganske in so se nad njimi zgražali. Tako sedaj obstaja edini pustni čas, ki je določen za 40 dni pred veliko nočjo. Pust začenja post. Zato predpustni čas, vsako leto določa začetek velikonočnega posta. Tudi datum pusta, je določen glede na to, kdaj je Velika noč. Veliko noč pa se praznuje prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Post traja 40 dni in se začne na prepeličjo sredo, ki sledi, današnjemu, pustnemu torku. Pravi pust pa obsega nedeljo, ponedeljek in torek pred prepelično sredo, ko pokopljemo pust. Od tu torej izraz: "Pusti meso!".

Po mestih so v času pusta začeli nastajati karnevali. Za katere je značilna razposajensot ljudstva, norčavost in sproščenost. Omeniti je potrebno, da sje karnevale prirejalo plemstvo in meščanstvo. Ljudstvo je bilo le občinstvo.

Pust je torej zelo raznolik pojav - je poganski praznik, s katerim častijo duhove, ki so lahko živali, predniki ali pa narava. Kasneje, v času krščanstva pa je postal, bolj znan kot sproščeno, zabavno obdobje pred postom.

Da zaključim z maskami in maškarami. Maska predstavlja zakrit oz. spremenjen obraz. Maškara pa celotno preobleko, od glave do pet.

Ko sem bila mlajša, sem se vsako leto "namaškarala", bila sem: kloven, Pika Nogavička, dvorni norček, roža, hudiček, princesa, pirat, Bart Simpson ... hm, kaj več se pa ne spomnim.

Ne vem, če poznate zgodbo o drugačnem barvnemu slončku Elmerju, ki se je odločil, da si želi postati pravi sivi slon. Zato gre ponoči na pot in se obarva z jagodami slonje barve, se v njih povalja in se sivo obarvan vrne nazaj k ostalim slonom. Ker ga ne opazijo, opozori nase z glasnim: "Buuuu!" Takrat začne deževati. Dež odstrani Elmerjevo novo sivo barvo in spet postane barvno-kockast slon. Slonom je bila Elmerjeva potegavščina tako všeč, da sedaj praznujejo Elmerjev dan, ko se vsi našemijo v različne barve, Elmer pa je na ta dan pravi sivi slon.

Elmerjevo zgodbo sem opisala, ker želim, da si pusta na mojem blogu ne zapomnite kot praznika duhov in magije, ampak kot zabavnega praznika, katerega glavni razlog za praznovanje je zabava. Sloni se na Elmerjev dan zelo zabavajo. Mi pa se lahko s kom malo pošalimo, za en dan se lahko predstavljamo, da smo nekaj drugega, kot v resnici smo in se imamo fajn.

To je to!

Z