Danes bom pisala o smešno zanimivi temi, na katero sem v zadnjem času nekajkrat naletela na različnih spletnih straneh. Prvič sem se z njo seznanila v majski številki revije Wired UK. Članek, ki je predstavljal to temo nosi naslov
Bugs on the menu. Pisala bom o prehrani s žuželkami.
Želja po pisanju o tej temi je nastala že pred časom na ekološkem terenu na faksu. Ko smo morali uvrščati neke nevretenčarje, sicer vodne, v taksone in jih popisovat in tako naprej. Nad samim terenom nisem bila navdušena, sem pa parim kolegom in kolegicam v moji skupini z veseljem govorila o žuželkah kot prehrani za vsak dan. No sicer je malo hecno verjetno, ko ti to vegeterjanka razlaga pa vseeno ... Med terenom sedimo za mizami, pred sabo imamo banjice s vodnimi vretenčarji, jaz začnem razlagati o tem kok bi bilo lepše na svetu, če bi namesto goveda, svinjine, perutnine in vseh teh živali začeli jesti žužke. Zagotovo ste navdušeni?
Potem me je ta tema spremljala kar povsod. Julij sem preživela v Stuttgartu na poletni šoli, kjer nas je veterinar popeljal oz. sprehodil čez znan in zelo lep
Stuttgartski živalski vrt Wilhelma. To je bil eden izmed najbolj zanimivih obiskov živalskih vrtov, kar sem jih kdaj doživela. Pa še živalski vrt tam gori je zelo lep. Med sprehodom smo zavili tudi v predel, kjer gojijo vse žužke, s katerimi hranijo živali v živalskem vrtu. Na 20 kvadratnih metrih same male kletke nabito polne s kobilicami, njum njum ... vsaj za nekatere živalske vrste (ptiče, glodalce...).
S katerimi žuželkami pa se po svetu ljudje prehranjujejo? V članku je naveden seznam skupin členonožcev, in sicer: hrošči, dvokrilci (muhe), škržade, uši, čebele, ose, mravlje, termite, metulje (po Wiredovi lestvici, spadajo med najbolj okusne), kačje pastirje, kobilice, čričke, škorpijone in različne pajke.
Tudi vi/mi pojemo nekaj žužkov letno, v različnih stadijih razvoja. Predvidevajo, da se številke gibljejo okoli 500 g na leto. In kje se skrivajo? V paradižnikovi mezgi v pločevinkah, v arašidovemu maslu, sušenem sadju in še kje. Saj niso več živi tam notri, so pa bili na sadju in zelenjavi prisotni pred obdelavo le-te in tako so ostali zraven tudi po koncu obdelave. Nekaj pa jih pojemo še mimogrede, ko hodimo naokoli ali kolesarimo. Jaz vem, da ko kolesarim, verjetno tole povprečje kar krepko presežem, saj skoraj vsakič dobim kakšen nepričakovan obisk v ustno votlino. Kakorkoli, to da jemo žuželke sploh ni slabo, njihova vsebnost proteinov je enaka vsebnosti proteinov v mesu in ribah, če jemo posušene žužke se vrednost še celo podvoji.
Nekateri ljudje po svetu jih uporabljajo kot delikateso. Jedo jih žive, kuhane, pečene, oblite s čokolado in v juhah.
Dodaten razlog za vzgojo/vzrejo žuželk za prehrano je dejstvo, da zasedejo veliko manj prostora kot vse ostale kulturno vzrejene živalske vrste. Poleg tega vzreja živine doprinese kar 20% emisij toplogrednih plinov, s žuželkami bi se ta procent znižal.
Žuželke bomo verjetno kmalu videli na naših jedilnik, ker je manjša možnost, da se med njimi razvijejo bolezni nevarne za ljudi. Je že res, da so nekatere žuželke prenašalke nekaterih najbolj nevarnih enoceličarjev (
Trypanosoma sp.,
Plasmodium sp.), ki v človeku lahko povzročijo nevarne bolezni. Vseeno pa so evolucijsko dovolj oddaljene od nas, da se virusi in bakterije, ki so patogene za žuželke ne prenašajo na sesalce. Medtem, ko je pri virusih in bakterijah, ki napadajo različne sesalce, ki jih ljudje jedo, večja verjetnost, da bakterija oz. virus preskoči na človeka. Saj poznamo zgodbe, kako naj bi virus HIV prešel na človeka.
Dosedaj so na Nizozemskem naredili največji korak k uvedbi žuželk na jedilnike. Na ministrstvu za agrikulturo ponujajo na jedilniku tudi žuželke. Podprli so tudi univerzitetni projekt, ki raziskuje možnosti vpeljave žuželk na naše jedilnike. Ukvarjajo se predvsem s tem, kako še povišati njihovo hranilno vrednost, kako jih naresti prijazne našim očem (saj vem, da
ne vidimo samo z očmi in da je vse to stvar precepcije in možganov ter nas samih, samo če se pa tako dobro sliši) in kako jih predstaviti trgu kot nekaj kar bi človek hotel kupiti kot Oreo piškote.
Kljub temu nekateri dvomijo o prehranjevanju z žuželkami, ker
niso dobre. In ker je okus in videz ljudem zelo pomemben, verjetno členonožci le ne bodo tako hitro zapolnili naših krožnikov. Ampak, ko bo svet prepoln ljudi in ko nas čaka njegov konec, bodo že vsi veselo glodali kobilice.
Poleg tega naj v zaključku na kratko opišem, še druge za nas bolj eksotične vrste prehrane. Po svetu jedo polže in žabje krake, za katere pa opozarjajo, da bo kmalu
zmanjkalo žab ...
Mogoče bi tudi prehranjevanje z žuželkami imelo posledice v ekologiji, katerih se sploh ne zavedamo. Pomoje sicer ne, ampak narava je zelo kompleksen sistem, ki nas vedno znova preseneti, vsaj mene.
To je to! Pa dober tek!
Z
