Počasi je čas, da se spravim napisat kaj novega. Sj veste kako je to, vaja dela mojstra ali pa vajenca. Torej če želim pisati se moram vsaj navaditi na to, če ne že postati mojster Miha v pisanju, kar pa bi bilo zame težko, že samo zato, ker bi morala spremeniti spol in vse to. No, lahko bi bila mojstrica Mihica. Kakorkoli najprej si moram najti neko zanimivo temo.
Sicer sem zadnje čase vsa ponosna sama nase, ker sem prebrala nekaj knjig, pa nimam nič pametnega o njih za napisat, le svetujem vam lahko da si preberite kakšno knjigo od Arto Paasilinna. Ali pa raziščite Douglasa Adamsa še naprej od Štoparskega vodnika po galaksiji. Lahko pa se še malo o sistemski biologiji poučite v knjigi Glasba življena od Denisa Nobla. Še dobro, da so kmalu poletne počitnice, da vam dajem tukaj ideje kaj brati, v dolgočasnih časih, kakršni so počitnice.
Sem se pa ob naštevanju literature za poletje tudi spomnila na sistemsko teorijo. Ki je po mojem mnenju, ena izmed najbolj zanimivih in temeljnih stvari trenutno na Zemlji. Kaj nam bodo atomi in razni drugi še manjšimi delci, če pa imamo lahko cele sisteme. A ne pravijo v angleško govorečih državah shoot for the moon, ker če jo boš zgrešu, boš vseeno med zvezdami pristal. Torej zakaj bi se ubadali z atomi, ko se pa lahko s svetom, ki je ves povezan med sabo kot v Avatarju.
Kaj pa sploh je sistemska teorija, od kje je prišla, zakaj je prišla, kam gre?
Pojem sistemska teorija prihaja iz Berrtalanfy-jevega pojma o generalni sistemski teoriji, ki se ga je stric Berr... zamislil, ko je preučeval organizme, saj je bil biolog. S pojmom je želel opozoriti na nekatera načela, ki so skupna vsem sistemom. Opozoril je, da obstajajo modeli, načela in zakoni, ki opisujejo neke sisteme in njihove podrazrede z ozirom nato kakšni ti sistemi so, kaj jih sestavlja, kakšni deli in v kakšnem odnosu so deli sistemov. Prišel je do sklepa, da ni dovolj da opišemo in razumemo samo različne sisteme, ampak jih je treba še povezati skupaj v neka načela, ki bi veljala za generalno za vse sisteme.
Prvič se je termin pojavil v Berrtalanfyevi knjigi leta 1968, kar se mi zdi zelo zanimivo, če gledam iz vidika kakšne biokemije ali pa molekularne biologije, ravno 15 let prej je bila odkrita struktura molekule DNA in s tem se je v naslednjih 50ih letih nadaljevalo raziskovanje v smeri, ki je privedlo do tega, da sedaj najdemo že skoraj gen za igranje harfe. No pretiravam, samo vse to iskanje genov za to in ono je res nepotrebno, še posebaj, ker je vedno več ljudem jasno, da so vsi geni del večjega sistema, ki jih prepisuje, pred tem še dobiva od nekoga nad njimi ukaza, da naj jih prepiše, vmes lahko pride še na nekaj mestih ukaz, ki vseeno prepreči prepis gena in še pred tem nekaj trči v celico, kar sploh sproži, da pride informacija, naj se nekaj prepiše v jedro in še na celici se lahko zaustavi informacija in lahko... Veliko inov in terov. Pa bi do jutri (slaba ura) še to zgodbo nadaljevala, pa vseeno ne bi našla gena za igranje harfe.
Zraven vsega tega pa še vsa naključija, ki jih nikakor ne moremo spravit v nobeno enačbo po kateri bi lahko karkoli smiselnega preračunali, določajo ali boste vi, ki ste sedeli 18. 5. 2011 ob 14ih pri Mačku na kavi zraven nekega srasnega kadilca, ravno zaradi te ure pasivnega kajenja čez tri lea dobili pljučnega raka. Zato vam ne bo pomagalo, če bose vedeli da imate na 13 kromosomu zapisano zaporednje AAGGTTGC..., ki kaže na predispozicijo za ne vem kakšno hudo strokovno motnjo.
Torej naj nadaljujem zgodbo, z vsem tem iskanjem genov, so prišli vsi te že zelo blizu redukcionističnim idejam. Kar pa se mi zdi, da vrže znanost kar nekaj svetlobnih le nazaj. Pa saj ni tako slabo, saj dejansko so odkrili vleiko metabolnih poti in nekih intercelularnih sistemov, kar je seveda nujno potrebno, da bomo dobili neke večje sisteme. Tukaj pa pridemo do naslednje stopnje sistemske teorije in sicer nujna povezljivost različnih ved.
Berrtalanfy je zaključil, da bi morala ta povezava biti med filozofijo, znanostjo in tehnologijo. Jaz bi za začetek, da nadaljujem mojo zgodbo dodala, da pri raziskanih metabolnih poteh in nadaljnemu združevanju v višje sisteme, hitro nastopi problem, da ni dovolj zmogljivih super duper Watsonovskih računalnikov, ki bi nam to omogočili. Pa smo spet na začetku. Mogoče bi pa računalnik prišel le do številke 42, saj veste kaj mislim? In bi tako bili, saj na stopnji Štoparskega vodnika po galaksiji.
Za zaključek, sedaj torej vem zakaj je treba povezati znanost in tehnologijo in vsa a ideja o povezovanju in sistemih prihaja od Berrtalanfyija. Naslednjič pa bom v vso to zgodbo poskusila vključiti še filozofijo. Upam, da se z njo čim prej boljše spoznam.
To je to!
Z
